Kazalo

• Kazalo

  • Implementacija OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih in Direktive Sveta 2014/107/EU
  • Podrobnejše informacije o izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in poročanju o finančnih računih
  • 1.0 VPRAŠANJA IN ODGOVORI
  • Vprašanje 1: Do kdaj mora finančna institucija izvesti postopke dolžne skrbnosti za obstoječe račune? Kako postopa finančna institucija, če za obstoječe račune ne razpolaga z davčno številko ali datumom rojstva imetnika računa?
  • Vprašanje 2: Lahko podrobneje pojasnite razumna prizadevanja finančne institucije, da pridobi manjkajoče podatke?
  • Vprašanje 3: Ali ob predložitvi samopotrdila zadošča predložitev osebnega dokumenta, ali je potrebno predložiti tudi potrdilo o rezidentstvu?
  • Vprašanje 4: Ali potrebujemo fotokopije dokaznih listin?
  • Vprašanje 5: Ali se pri pregledu in identifikaciji obstoječih računov preverja samo naslov stranke fizične osebe (stalni, začasni) ali tudi indice, ki so navedeni v direktivi, da se jih preverja, če se ni mogoče zanesti na naslov? Kaj je kriterij, da se ne moreš zanesti na naslov?
  • Vprašanje 6: Kako naj preverjamo rezidentstvo (angl. residence address test) imetnika obstoječega računa?
  • Vprašanje 7: Kje lahko preverimo veljavnost predložene identifikacijske številke?
  • Vprašanje 8: Kako naj finančna institucija spremlja »spremembe okoliščin«? (14. 12. 2015)
  • Vprašanje 9: Skladno z direktivo mora finančna institucija od 1. 1. 2016 od vsake nove stranke, ki bo prvič sklenila nov depozit ali odprla nov varčevalni ali transakcijski račun, pridobiti samopotrdilo. Ali mora finančna institucija pridobiti samopotrdilo tudi v primeru, ko obstoječa stranka pri finančni instituciji odpre še en depozitni, varčevalni ali transakcijski račun, pri tem pa nima nobenih indicev na tuje davčno rezidentstvo?
  • Vprašanje 10: V primeru, ko fizična oseba odpre nov račun, ali je treba na enak način kot stranko identificirati tudi zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca?
  • Vprašanje 11: Zanima nas, ali je pravilno, da samostojnim podjetnikom dajemo v podpis obrazce za pravne osebe, kajti samo na ta način lahko pridobimo podatek o CRS klasifikaciji stranke?
  • Vprašanje 12: Zavarovalnica izvaja pregled obstoječega portfelja zavarovanj in za status CRS zaproša zavarovalce ob sklenitvi novega zavarovanja. Za imetnika računa po CRS zavarovalnica šteje zavarovalca, ker ima edini pravico razpolaganja z zavarovalno pogodbo. Ali je potrebno podatke o CRS statusu (obrazci o rezidentstvu fizičnih in pravnih oseb) zbirati / preverjati tudi ob izplačilih iz police v primeru predujmov ter izrednih (odkup) ter rednih prenehanj zavarovalne pogodbe (smrti, doživetja)?
  • V zvezi s tem nas zanima, (1) ali mora zavarovalnica od zavarovalca vnovič (čeprav s tem podatkom že razpolaga) zahtevati izjavo o statusu CRS ob vložitvi zahtevka za predujem. Prav tako nas zanima tudi, (2) ali mora zavarovalnica od upravičenca za primer doživetja (ali smrti) zahtevati izjavo o statusu CRS in v primeru, da gre za nerezidenta, o upravičencu in izplačili poročati FURS. Pridobiti želimo tudi informacijo o tem, (3) ali mora zavarovalnica ob vložitvi zahtevka za odkup zavarovalca vprašati po statusu CRS (četudi s takšnim podatkom že razpolaga) ter ali zavarovalnica v tem primeru do 31. 5. 2021 poroča o stanju 0 EUR na zavarovalčevem računu na dan 31. 12. 2020?
  • Vprašanje 13: Kaj pomeni nedokumentirani račun?
  • Vprašanje 14: Če ima stranka stalno bivališče v tujini in delovno vizo za več kot 6 mesecev v Sloveniji, lahko takšno stranko obravnavamo vedno kot davčno rezidentko države, kjer ima stalno bivališče (razen, če stranka sama izkaže nasprotno, npr. s potrdilom tujega davčnega organa). Ali lahko naši komercialisti dajejo komitentom splošna navodila na način, da komercialist pojasni stranki, da je glede na stalno bivališče davčni rezident npr. v Srbiji, razen če dostavi potrdilo od pristojnega organa Srbije, da temu ni tako?
  • Vprašanje 15: Kaj FURS pričakuje od bank v povezavi s samopotrdili in evidenco, ki jo banka vodi o komitentu v svojem registru?
  • Vprašanje 16: Kaj vse FURS priznava kot dokazila glede davčnega rezidentstva (v praksi obstaja odprta dilema glede priznavanja dovoljenja za začasno/stalno bivanje delavcev BIH in Srbije v SLO kot dokazila k samoopredelitvi stranke)?
  • Vprašanje 17: Kako naj poročamo stranko, ki ima potni list iz države, ki ni pristopila k CRS izmenjavi, in se ob samocertifikaciji ne opredeli kot davčni rezident države, iz katere ima identifikacijski dokument, iz nobene dokazne listine (dovoljenje za bivanje, potrdilo FURS o rezidentstvu itd.) pa ne izhaja, da je stranka rezident Slovenije.
  • Vprašanje 18: Kako naj poročamo stranko, ki ima potni list iz države, ki ni pristopila k CRS izmenjavi, in se ob samocertifikaciji opredeli kot davčni rezident te države, vendar ne predloži davčne številke (gre za primer, ko sicer država TIN ali drugo enakovredno oznako, ki se uporablja za davčne namene, izdaja)?
  • Vprašanje 19: V kolikor se stranka opredeli kot davčni rezident tuje države (izven CRS), vendar ne predloži TIN-a (stranka označi, da je nima oz. ni na voljo), je finančna institucija ni dolžna pozivati k predložitvi TIN-a. Ali navedeno drži? Finančna institucija namreč ne more nedvomno vedeti, katero številko uporablja določena država za identifikacijo zavezanca pred davčnim organom, saj države ni na seznamu OECD CRS držav, drugega verodostojnega seznama pa na spletni strani tudi ni mogoče najti.
  • Vprašanje 20: Stranka potrdi, da je davčni rezident tuje države, hkrati pa ne predloži TIN-a. Po naknadnem pregledu se ugotovi, da ta država izdaja TIN. Stranka jo po naknadnem pozivu ne predloži. Ali smo dolžni račun te stranke zapreti?
  • Vprašanje 21: Stranka ima dokument za stalno prebivanje v Sloveniji in zatrjuje, da nima tujega naslova, ima pa identifikacijski dokument iz druge države. V Sloveniji živi že 10 let. Ali lahko takšno stranko brez dodatnih dokazil obravnavamo samo kot rezidentko Slovenije? Tako stranka zapiše tudi na samopotrdilu.
  • Vprašanje 22: S kakšnim davčnim potrdilom lahko stranka dokaže, da ni več davčni rezident v državi stalnega naslova v tujini?
  • Vprašanje 23: Ali se odločbe oziroma potrdila o rezidentstvu, na podlagi katerih se stranke štejejo za rezidenta R Slovenije in jih izda FURS, lahko uporabijo kot ustrezno dokazilo za dokazovanje davčnega rezidentstva v R Sloveniji ob tem, da je stalni naslov stranke še vedno v tujini, drugačnega potrdila (npr. odločbe davčne uprave tuje države) pa stranka ni predložila?
  • Vprašanje 24: Ali morajo finančne institucije imetnike računov obveščati o tem, da bodo informacije o njihovih finančnih računih poročane skladno s CRS?
  • Vprašanje 25: Kaj mora narediti finančna institucija, če imetnik računa ali obvladujoča oseba navaja, da je rezident jurisdikcije, ki ponuja potencialno visoko tvegano CBI/RBI shemo?
  • 1.2 Poročanje o finančnih računih
  • Vprašanje 1: Ali bodo morale finančne institucije zbirati podatke o finančnih računih za vse nerezidente ali samo za rezidente tistih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o izmenjavi podatkov?
  • Vprašanje 2: Kako poročati, če imetnik navede rezidentstvo v dveh ali več državah (zneskovno) ali pa spremeni davčno rezidentstvo med davčnim letom?
  • Vprašanje 3: Lahko dodatno pojasnite pomen fiduciarnih računov, kadar gre za račun notarja/odvetnika/izvršitelja?
  • Vprašanje 4: Zanima nas, ali so računi pokojnih strank predmet poročanja po CRS?
  • Vprašanje 5: Ali razumemo prav, da poročamo vse obresti in dividende, ki jih je stranka prejela v zvezi z vrednostnimi papirji na trgovalnem računu, ne glede na to, ali je banka te obresti izplačala stranki preko poravnalnega računa na račun stranke, ali pa je stranka prejela te obresti direktno od izdajatelja vrednostnega papirja (npr. Krke, Petrola) na njen transakcijski račun. V tem drugem primeru banka ni plačnik davka, razpolaga pa z vsemi podatki o tem, koliko dividend ali obresti je stranka prejela v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih ima na trgovalnem računu.
  • Vprašanje 6: Kam glede na določbe CRS in FATCA uvrstimo osnovno šolo? Po FATCI bi jo uvrstili v kategorijo oproščenih opravičenih lastnikov, po CRS pa med Aktivne NFS - Državni subjekt ali Centralna banka. Ali to drži?
  • Vprašanje 7: Poslovni subjekt ima naslednje produkte: redni TRR, varčevalni račun in depozite, pri katerih so vrsta plačila obresti (CRS502). Ali poročilo o tem poslovnem subjektu v delu, ki se nanaša na Poročilo o računu, vsebuje 3 zapise, ali se glede na to, da gre v vseh primerih za obresti (CRS502), vrednosti seštevajo?
  • Vprašanje 8: Pregled obstoječih računov posameznikov nižjih vrednosti mora biti zaključen do 31. 12. 2017. Razumemo, da se teh strank pri poročanju za leto 2016 praviloma ne vključi v poročilo, razen če bi se katera od obstoječih strank opredelila že v letu 2016, potem jo vključimo v poročilo za leto 2016. V primeru, da se obstoječa stranka z računi nižjih vrednosti ne opredeli do 31.12.2017, jo je potrebno poročati v letu 2018 za leto 2017. Prosimo za potrditev.
  • Vprašanje 9: Ali prav razumemo, da je v skladu z Navodilom o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS »Kraj rojstva« opcijsko polje?
  • Vprašanje 10: V skladu s CRS se kot vrsta imetnika računa vpiše ena izmed vrednosti: (1) CRS101 – pasivni NFS z eno ali več obvladujočimi osebami, o katerih se poroča; (2) CRS102 – oseba, o kateri se poroča; (3) CRS103 – pasivni NFS, ki je oseba o kateri se poroča. V Navodilu o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS je določeno, da se Pasivni NFS z eno ali več obvladujočimi osebami poročajo v prvem Poročilu o računu z vrednostjo CRS103 brez podatkov o obvladujočih osebah, v drugem Poročilu o računu pa se podatki o pasivnem NFS poroča z vrednostjo CRS101, skupaj s podatki o vseh obvladujočih osebah, ki so osebe, o katerih se poroča. Prosimo za pojasnilo, kaj pomeni prvo poročilo in kaj drugo poročilo?
  • Vprašanje 11: V Navodilu o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS je v elementu Vrsta naziva (Name Type) navedenih več vrednosti. Kaj iz šifranta naj bi se izpisovalo v primeru poslovnega subjekta (npr. podjetje XYZ d.o.o.)?
  • Vprašanje 12: Kaj iz šifranta glede Vrste naslova (LegalAdressType) naj bi se izpisovalo v primeru poslovnega subjekta (npr. podjetje XYZ d.o.o.)?
  • Vprašanje 13: Stranka ima sklenjeno življenjsko zavarovanje (račun nižje vrednosti) z možnostjo odkupa. Začetek zavarovanja te police je 1. 10. 2005. Stranka v letu 2016 zahteva odkup te police in se njeno zavarovanje zaključi s 1. 3. 2016. Do 30. 6. 2017 se poročajo samo nove stranke za leto 2016, obstoječe stranke pred tem datumom smo dolžni poročati do 30. 6. 2018. Ali navedeno drži?
  • Vprašanje 14: Ali lahko finančna institucija v dvomu poroča več davčnih rezidentstev, če se stranka ne zna opredeliti oz. če ima stranka več različnih dokazil?
  • Vprašanje 15: Kdo poroča podatke o finančnih računih za podružnico na Hrvaškem (za FATCA in CRS) - ali podružnica sama hrvaški davčni upravi ali slovenska zavarovalnica slovenski davčni upravi?
  • Vprašanje 16: Ali so dolžni zavezanci za sporočanje podatkov hrambo dokazil in drugih dokumentov (o nerezidentih) sami izvajati ali lahko hrambo poverijo pooblaščenemu izvajalcu trženja (ker je banka pooblaščeni izvajalec trženja, gre v veliko primerih za iste/skupne stranke)?
  • Vprašanje 17: Ali je treba v primeru, če je stranka rezident ZDA in tujine, v FATCA poročilu poročati le ZDA rezidentstvo (ob upoštevanju mejnega zneska za poročanje), v CRS poročilu pa obe rezidentstvi (brez mejnih zneskov)?
  • Vprašanje 18: V primeru, da je posameznik tudi rezident RS, ali se pri kodi države rezidentstva izpolni tudi element za RS?
  • Vprašanje 19: Če ima posameznik slovensko davčno številko, ali se v primeru identifikacijske številke zavezanca za davek poroča tudi slovenska davčna številka?
  • Vprašanje 20: Kako se poroča vezane depozite v primeru avtomatičnega obnavljanja in v primeru depozitov, ki se ne obnavljajo avtomatično?
  • Vprašanje 21: Kako poročati rezidente držav za katere ne obstaja ISO koda države?
  • Vprašanje 22: Kako poročati stanje na računu v primeru, ko je le to negativno?
  • Vprašanje 23: V kolikor finančna institucija poroča po FATCA, ali sme poročati tudi po CRS?
  • Vprašanje 24: Kako poročati v primeru, ko poročevalska finančna institucija po posredovanju začetnega sporočila ugotovi napake v že poslanih podatkih oziroma ugotovi, da določeni podatki niso bili sporočeni v začetnem sporočilu (za začetno sporočilo sicer poročevalska finančna institucija s strani FURS prejeme statusno sporočilo »accepted«)? Ali je v tem primeru potrebno poslati celotno poročilo še enkrat?
  • Vprašanje 25: Ali se do 31. 5. vedno posreduje začetno sporočilo (in ne popravljalno sporočilo), kljub temu da se podatki popravljajo na zahtevo FURS (ker končno poročilo še ni ustrezno)?
  • Vprašanje 26: Kako tehnično poročati v primeru, kadar od strank ne uspemo pridobiti davčne številke? V Navodilu o dostavi je navedeno, da mora finančna institucija pri novih računih obvezno vpisati TIN. Poleg tega je v navodilih glede izvajanja postopkov dolžne skrbnosti navedeno, da mora zavezanec, če ne razpolaga z davčno številko države rezidentstva za davčne namene, navesti ustrezen razlog (A - država ne izdaja davčne številke za svoje rezidente; B – davčne številke ali enakovredne oznake ni mogoče pridobiti). Zanima nas, kako naj tehnično poročamo ta podatek?
  • Vprašanje 27: Za določenega imetnika računa nismo razpolagali s podatkom o TIN, zato smo v XML sporočilu polje TIN pustili popolnoma prazno. Kljub temu smo s strani FURS dobili povratno statusno sporočilo o napaki sheme (koda napake 50007). Prosimo za obrazložitev, kako naj postopamo.
  • Vprašanje 28: Družba A je v stečaju od julija 2016. Stranke, ki bi bile predmet poročanja po CRS, so bile avgusta 2016 prenešene na družbo B. Glede na to, da 31. 12. 2016 v družbi A ni bilo več aktivnih računov in je pravna oseba v stečaju, nas zanima, ali pripravi CRS poročilo o prenesenih strankah družba A ali družba B?
  • Vprašanje 29: V katerih primerih je mišljeno, da se poleg tujega davčnega rezidentstva poroča še slovensko? V večini primerov imajo namreč tujci bodisi dvojna državljanstva ali pa morajo zaradi zaposlitve pridobiti slovensko davčno številko, ni pa nujno, da so tudi slovenski davčni rezidenti. V primeru, ko poročamo tuje davčno rezidentstvo in stranka ne poda tuje davčne številke, ali lahko vpišemo v polje TIN vrednost 0, ker gre za obvezen podatek?
  • Vprašanje 30: Ali v primeru odkupa zavarovalne pogodbe pri elementu »Vrsta plačila (PaymentType)« vnesemo vrednost CRS 503?
  • Vprašanje 31: Kako naj vzpostavimo produkcijski kanal za dostavo CRS sporočil na FURS?
  • Vprašanje 32: Ali lahko CRS poročilo oddamo na FURS preko drugih elektronskih medijev?
  • Vprašanje 33: Ali za mirujoč račun, ki ni pogodba rentnega zavarovanja, v obdobju mirovanja veljajo pravila o dolžni skrbnosti in CRS poročanju?
  • 2. OECD ODGOVORI NA VPRAŠANJA

• Priloge