Kazalo
-
Kazalo
- Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM
- 1. ŠIRITEV SISTEMA VSE NA ENEM MESTU – VEM
- 2. PRAG V ZVEZI S KRAJEM DOBAVE ALI OPRAVLJANJA STORITEV
- 3. POSEBNE UREDITVE VEM
- 3.1 Neunijska ureditev VEM +
- 3. 2 Unijska ureditev VEM +
- 3. 3 Uvozna ureditev VEM in posebna ureditev – uvoz blaga v vrednosti do 150 EUR iz tretjih držav +
- 3. 3. 1 Posebna ureditev za prodajo na daljavo iz tretjih držav – uvozna ureditev VEM
- 3. 3. 2 Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV
- 4. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Z DAVČNEGA PODROČJA ZA POSLOVNE SUBJEKTE
- 1. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?
- 2. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji. Skupna vrednost opravljene čezmejne prodaje končnim potrošnikom v drugih državah članicah ne presega 10.000 evrov. Ali se zanj kaj spremeni?
- 3. Poslovni subjekt, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji in v Nemčiji. Vrednost čezmejne prodaje blaga na daljavo iz skladišča v Sloveniji znaša 4.000 evrov, iz skladišča v Nemčiji pa 4.500 evrov. Ali zame velja prag 10.000 evrov?
- 4. Poslovni subjekt, ki ima sedež izven Unije, ima zalogo blaga v Sloveniji, od koder opravlja tudi prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, in sicer prek svojega spletnega mesta. Vrednost prodaje blaga na daljavo ne presega 10.000 evrov. Ali zame valje prag 10.000 evrov?
- 5. Katere storitve in dobave blaga se štejejo v prag 10.000 EUR?
- 6. Ali velja prag 10.000 EUR prometa za prodajo v vse države članice EU skupaj ali za vsako posebej po 10.000 EUR?
- 7. Ali se gradbene storitve fizičnim osebam v drugo državo članico EU tudi štejejo v prag 10.000 EUR?
- 8. Kako se poroča popravke posebnega obračuna iz preteklih obdobjih v okviru posebne ureditve OSS? Ali so ti popravki dejansko popravljene (pravilne) vrednosti, kakršna bi se morala poročat v preteklem obdobju, ali se poroča samo razlika do pravilne vrednosti?
- 9. Za katero obdobje se bo oddajal posebni obračun za OSS?
- 10. Kakšen je rok za oddajo posebnega obračuna?
- 11. Na kateri TRR in sklic se bodo morale plačati obveznosti iz posebnega obračuna za OSS ter rok za plačilo?
- 12. Davčni zavezanec je že identificiran za namene DDV v drugih državah članicah, in sicer zaradi preseženega limita (zaradi dobav blaga na daljavo) v drugi državi članici, sedaj bi se rad identificiral za posebno ureditev za OSS. Ali se mora v teh državah deregistrirati ali se bo to uredilo avtomatično, ko se bo prijavil v posebno ureditev OSS?
- 13. Atipični davčni zavezanec (prejemanje in opravljanje storitev v EU) sprašuje, ali je pogoj za vstop v OSS redna identifikacija za namene DDV ali lahko vstopi tudi, če je atipični zavezanec.
- 14. Davčni zavezanec je prejel informacijo, da naj bi bila tudi Norveška s 1. 7. v sistemu OSS (posebni dogovor) - ali to drži?
- 15. Ali je že možno testirati oddajo posebnega obračuna in registracijskih obrazcev v okviru posebne ureditve OSS ter ali so že objavljene sheme posameznih obrazcev?
- 16. Ali je lahko elektronski vmesnik istočasno registriran za unijsko ureditev OSS in za uvozno IOSS? Npr. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, preko elektronskega vmesnika prodaja blago na daljavo končnim potrošnikom v EU in prodaja blago iz EU in hkrati uvoženo blago končnim potrošnikom?
- 17. Davčni zavezanec s sedežem v Uniji je zaradi preseženega praga prodaj blaga na daljavo znotraj Unije v Sloveniji identificiran za namene DDV. S 1. 7. 2021 se bo davčni zavezanec vključil v posebno ureditev OSS ter posledično s 30. 6. 2021 odjavil iz sistema DDV v Sloveniji.V zvezi s tem ga zanima, ali bo tuj davčni zavezanec za vračila blaga, vrnjena po 1. 7. 2021, nanašajo pa se na opravljene dobave do 30. 6. 2021, lahko znižal obveznost za slovenski DDV v okviru posebne ureditve OSS v državi sedeža, ali bo moral obdržati slovensko DDV številko in vračila, ki pomenijo znižanje izhodnega DDV, izvesti preko slovenske DDV številke. Meni, da bi se lahko vračila obravnavala v okviru posebne ureditve OSS, ne glede na to, če se vračilo nanaša na dobavo do 30. 6. 2021.
- 18. Ali se skupna vrednost za določitev kraja dobave blaga na daljavo in opravljenih TBE storitev v višini 10.000 eur začne seštevati od 1. 7. dalje?
- 19. Ali so dobave blaga in vgradnja tega blaga končnemu potrošniku v drugi državi članici vključene v posebno ureditev VEM?
- 20. Ali je treba vnaprej vedeti, kdaj se bo presegel prag 10.000 eurov, ali se lahko vključim po preseženemu pragu?
- 21. Ali prag 10.000 eur velja za vse države članice skupaj ali po posamezni državi članici?
- 22. Ali atipični davčni zavezanec s preseženim pragom in vključitvijo v unijsko ureditev VEM postane tudi avtomatično identificiran za namene DDV v splošni shemi?
- 23. Se po 1. 7. 2021 pri prodaji TBE storitev prek spletne platforme kaj spremeni, ali DDV še vedno odvaja spletna platforma?
- 24. Prodajam digitalne produkte (pdf datoteke) prek spletne platforme Etsy strankam v EU in izven EU. Ne presegam praga 10.000 eurov, kakšne so moje obveznosti?
- 25. Različne države imajo različne stopnje DDV. V primeru prodaj blaga na daljavo do višine 10.000 eurov se DDV verjetno še vedno obračuna po stopnji DDV, ki velja v Sloveniji? Kaj pa, ko je prag presežen, se DDV obračuna po stopnji vsake države posebej, v katero se opravi prodaja blaga na daljavo?
- 26. Kako pogosto se dela obračune državam članicam, ko je presežen prag 10.000 eurov?
- 27. Ali velja za slovensko podjetje, ki ni davčni zavezanec in prekorači prag 10.000 eurov, da se mora vključiti v VEM in zaračunavati DDV tudi slovenskim kupcem?
- 28. Ali DDV odvajamo v druge države članice sami ali ga lahko računovodski servis?
- 29. Slovensko podjetje prodaja blago prek spletne platforme (Etsy, Amazon…). Blago gre direktno iz Kitajske h končnemu potrošniku v druge države članice. Kako je v tem primeru ter v primeru, ko se prek spletne platforme prodaja blago, ki ni bilo uvoženo ali je elektronski vmesnik vedno domnevni dobavitelj?
- 30. Slovenski davčni zavezanec prek platforme Booking in Airbnb oddaja nepremičnine v Sloveniji tujcem in slovenskim državljanom. Ali se je zavezan vključiti v posebno unijsko ureditev VEM?
- 31. Kako se poroča prek posebnega obračuna, če so bile kupcu zaračunane tudi transportne storitve in blago, in sicer vsako zase?
- 32. Kaj mora storiti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kateremu so bile opravljene storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 oz. dobavljeno blago prek spleta in je dobavitelj kljub prejemu identifikacijske številke za namene DDV kupca, obračunal in poročal DDV nepravilno prek posebne ureditve OSS, ki velja samo za dobave blaga na daljavo in storitve, ki se opravijo končnim potrošnikom?
- 33. Davčni zavezanec se bo prijavil v posebno unijsko ureditev OSS, in sicer za dobave blaga na daljavo. Ali mora v tem primeru v splošnem obračunu, podatke o prodaji blaga na daljavo vpisati tudi v polje 13 obrazca DDV-O?
- 34. V drugi državi članici opravljam oproščene storitve in dobave blaga končnim potrošnikom. Ali se navedene transakcije tudi poročajo prek sistema VEM?
- 35. S 1. 7. 2021 sem vključen v posebno ureditev VEM, pred tem sem bil identificiran za namene DDV v drugi državi članici zaradi preseženega praga pri prodaji blaga na daljavo. Ali moram predložiti obrazec DDV-PD, če sem vključen v posebno ureditev VEM. Ali moram predložiti tudi obrazec DDV-TBE?
- 36. DZ s sedežem v Sloveniji, ima v Franciji stalno poslovno enoto, iz katere opravlja dobave končnim potrošnikom v Franciji. Ali so dobave končnim potrošnikom v Franciji iz njihove stalne poslovne enote v Franciji, vključene v VEM? Kako je z dobavo blaga na daljavo, ki se iz Slovenije opravi končnim potrošnikom v Franciji?
- 37. DZ s sedežem v Sloveniji, ima v Avstriji stalno poslovno enoto, iz katere opravlja storitve končnim potrošnikom v Avstriji. Ali so opravljene storitve končnim potrošnikom v Avstriji iz njihove stalne poslovne enote v Avstriji, vključene v VEM? Kako je s storitvami, ki se iz Slovenije opravijo končnim potrošnikom v Avstriji, kjer ima DZ stalno poslovno enoto?
- 38. Ali se lahko obveznost za plačilo DDV po posebni ureditvi VEM pobota s presežkom DDV, izkazanim na obračunu DDV v splošni ureditvi?
- 39. Ali se rok za predložitev posebnega obračuna DDV pri posebni ureditvi VEM in rok za plačilo prestavi, če se izteče na nedelovni dan?
- 40. Tujega davčnega zavezanca, ki je pri nas identificiran za namene DDV zaradi prodaj blaga na daljavo in ni vključen v posebno ureditev VEM zanima, kako je z davčnim potrjevanjem računov, glede na to, da je v 1. točki drugega odstavka 3. člena ZDavPR, ki ureja izjemo od obveznosti davčnega potrjevanja računov, naveden limit 35.000 evrov.
- 41. Opredelitev gotovinskega in negotovinskega plačevanja računov in fiskalizacija računov pri e-trgovanju.
- 42. Kaj lahko stori tuj davčni zavezanec, ki bi že takoj po uveljavitvi novosti v zvezi s posebnimi ureditvami VEM s 1. 7. 2021 ali pa celo že prej, moral plačevati DDV v Sloveniji, vendar se pri nas ni identificiral za namene DDV, niti se ni pravočasno vključil v posebno ureditev VEM?
- 43. Kako je z vračilom plačanega DDV davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji, ki se ni pravočasno vključil v posebno ureditev VEM oziroma se ni identificiral za namene DDV v državi članici potrošnje ter je od navedenih transakcij napačno obračunal DDV v Sloveniji?
- 44. Ali so dobave blaga v skladišče v drugo državo članico, kjer ima DZ tudi identifikacijsko številko in iz katerega nato opravlja dobave blaga na daljavo končnim potrošnikom, predmet posebne ureditve skladiščenja na odpoklic, ali mora od teh dobav v tej državi članici opraviti samoobdavčitev?
-
Priloge
Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM
- 1. izdaja, verzija 1 (Veljalo od 31. 03. 2021 )
- 1. izdaja, verzija 2 (Veljalo od 16. 04. 2021 )
- 1. izdaja, verzija 3 (Veljalo od 11. 05. 2021 )
- 1. izdaja, verzija 4 (Veljalo od 27. 05. 2021 )
- 1. izdaja, verzija 5 (Veljalo od 06. 08. 2021 )
- 1. izdaja, verzija 6 (Veljalo od 20. 10. 2021 )
- 1. izdaja, verzija 7 (Veljalo od 30. 11. 2021 )
- 1. izdaja, verzija 8 (Veljalo od 10. 12. 2021 )
- 2. izdaja, verzija 1 (Veljalo od 03. 01. 2022 )
- 2. izdaja, verzija 2 (Veljalo od 14. 02. 2022 )
- 2. izdaja, verzija 3 (Veljalo od 17. 02. 2022 )
- 2. izdaja, verzija 4 (Veljalo od 01. 07. 2022 )
- 2. izdaja, verzija 5 (Veljalo od 16. 11. 2022 )
Skrij povezave
Berete neaktualno različico dokumenta (1. izdaja, verzija 7, Furs).
Kazalo
-
Kazalo
- Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM
- 1. ŠIRITEV SISTEMA VSE NA ENEM MESTU – VEM
- 2. PRAG V ZVEZI S KRAJEM DOBAVE ALI OPRAVLJANJA STORITEV
- 3. POSEBNE UREDITVE VEM
- 3.1 Neunijska ureditev VEM +
- 3. 2 Unijska ureditev VEM +
- 3. 3 Uvozna ureditev VEM in posebna ureditev – uvoz blaga v vrednosti do 150 EUR iz tretjih držav +
- 3. 3. 1 Posebna ureditev za prodajo na daljavo iz tretjih držav – uvozna ureditev VEM
- 3. 3. 2 Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV
- 4. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Z DAVČNEGA PODROČJA ZA POSLOVNE SUBJEKTE
- 1. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?
- 2. Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji. Skupna vrednost opravljene čezmejne prodaje končnim potrošnikom v drugih državah članicah ne presega 10.000 evrov. Ali se zanj kaj spremeni?
- 3. Poslovni subjekt, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji in v Nemčiji. Vrednost čezmejne prodaje blaga na daljavo iz skladišča v Sloveniji znaša 4.000 evrov, iz skladišča v Nemčiji pa 4.500 evrov. Ali zame velja prag 10.000 evrov?
- 4. Poslovni subjekt, ki ima sedež izven Unije, ima zalogo blaga v Sloveniji, od koder opravlja tudi prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, in sicer prek svojega spletnega mesta. Vrednost prodaje blaga na daljavo ne presega 10.000 evrov. Ali zame valje prag 10.000 evrov?
- 5. Katere storitve in dobave blaga se štejejo v prag 10.000 EUR?
- 6. Ali velja prag 10.000 EUR prometa za prodajo v vse države članice EU skupaj ali za vsako posebej po 10.000 EUR?
- 7. Ali se gradbene storitve fizičnim osebam v drugo državo članico EU tudi štejejo v prag 10.000 EUR?
- 8. Kako se poroča popravke posebnega obračuna iz preteklih obdobjih v okviru posebne ureditve OSS? Ali so ti popravki dejansko popravljene (pravilne) vrednosti, kakršna bi se morala poročat v preteklem obdobju, ali se poroča samo razlika do pravilne vrednosti?
- 9. Za katero obdobje se bo oddajal posebni obračun za OSS?
- 10. Kakšen je rok za oddajo posebnega obračuna?
- 11. Na kateri TRR in sklic se bodo morale plačati obveznosti iz posebnega obračuna za OSS ter rok za plačilo?
- 12. Davčni zavezanec je že identificiran za namene DDV v drugih državah članicah, in sicer zaradi preseženega limita (zaradi dobav blaga na daljavo) v drugi državi članici, sedaj bi se rad identificiral za posebno ureditev za OSS. Ali se mora v teh državah deregistrirati ali se bo to uredilo avtomatično, ko se bo prijavil v posebno ureditev OSS?
- 13. Atipični davčni zavezanec (prejemanje in opravljanje storitev v EU) sprašuje, ali je pogoj za vstop v OSS redna identifikacija za namene DDV ali lahko vstopi tudi, če je atipični zavezanec.
- 14. Davčni zavezanec je prejel informacijo, da naj bi bila tudi Norveška s 1. 7. v sistemu OSS (posebni dogovor) - ali to drži?
- 15. Ali je že možno testirati oddajo posebnega obračuna in registracijskih obrazcev v okviru posebne ureditve OSS ter ali so že objavljene sheme posameznih obrazcev?
- 16. Ali je lahko elektronski vmesnik istočasno registriran za unijsko ureditev OSS in za uvozno IOSS? Npr. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, preko elektronskega vmesnika prodaja blago na daljavo končnim potrošnikom v EU in prodaja blago iz EU in hkrati uvoženo blago končnim potrošnikom?
- 17. Davčni zavezanec s sedežem v Uniji je zaradi preseženega praga prodaj blaga na daljavo znotraj Unije v Sloveniji identificiran za namene DDV. S 1. 7. 2021 se bo davčni zavezanec vključil v posebno ureditev OSS ter posledično s 30. 6. 2021 odjavil iz sistema DDV v Sloveniji.V zvezi s tem ga zanima, ali bo tuj davčni zavezanec za vračila blaga, vrnjena po 1. 7. 2021, nanašajo pa se na opravljene dobave do 30. 6. 2021, lahko znižal obveznost za slovenski DDV v okviru posebne ureditve OSS v državi sedeža, ali bo moral obdržati slovensko DDV številko in vračila, ki pomenijo znižanje izhodnega DDV, izvesti preko slovenske DDV številke. Meni, da bi se lahko vračila obravnavala v okviru posebne ureditve OSS, ne glede na to, če se vračilo nanaša na dobavo do 30. 6. 2021.
- 18. Ali se skupna vrednost za določitev kraja dobave blaga na daljavo in opravljenih TBE storitev v višini 10.000 eur začne seštevati od 1. 7. dalje?
- 19. Ali so dobave blaga in vgradnja tega blaga končnemu potrošniku v drugi državi članici vključene v posebno ureditev VEM?
- 20. Ali je treba vnaprej vedeti, kdaj se bo presegel prag 10.000 eurov, ali se lahko vključim po preseženemu pragu?
- 21. Ali prag 10.000 eur velja za vse države članice skupaj ali po posamezni državi članici?
- 22. Ali atipični davčni zavezanec s preseženim pragom in vključitvijo v unijsko ureditev VEM postane tudi avtomatično identificiran za namene DDV v splošni shemi?
- 23. Se po 1. 7. 2021 pri prodaji TBE storitev prek spletne platforme kaj spremeni, ali DDV še vedno odvaja spletna platforma?
- 24. Prodajam digitalne produkte (pdf datoteke) prek spletne platforme Etsy strankam v EU in izven EU. Ne presegam praga 10.000 eurov, kakšne so moje obveznosti?
- 25. Različne države imajo različne stopnje DDV. V primeru prodaj blaga na daljavo do višine 10.000 eurov se DDV verjetno še vedno obračuna po stopnji DDV, ki velja v Sloveniji? Kaj pa, ko je prag presežen, se DDV obračuna po stopnji vsake države posebej, v katero se opravi prodaja blaga na daljavo?
- 26. Kako pogosto se dela obračune državam članicam, ko je presežen prag 10.000 eurov?
- 27. Ali velja za slovensko podjetje, ki ni davčni zavezanec in prekorači prag 10.000 eurov, da se mora vključiti v VEM in zaračunavati DDV tudi slovenskim kupcem?
- 28. Ali DDV odvajamo v druge države članice sami ali ga lahko računovodski servis?
- 29. Slovensko podjetje prodaja blago prek spletne platforme (Etsy, Amazon…). Blago gre direktno iz Kitajske h končnemu potrošniku v druge države članice. Kako je v tem primeru ter v primeru, ko se prek spletne platforme prodaja blago, ki ni bilo uvoženo ali je elektronski vmesnik vedno domnevni dobavitelj?
- 30. Slovenski davčni zavezanec prek platforme Booking in Airbnb oddaja nepremičnine v Sloveniji tujcem in slovenskim državljanom. Ali se je zavezan vključiti v posebno unijsko ureditev VEM?
- 31. Kako se poroča prek posebnega obračuna, če so bile kupcu zaračunane tudi transportne storitve in blago, in sicer vsako zase?
- 32. Kaj mora storiti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kateremu so bile opravljene storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 oz. dobavljeno blago prek spleta in je dobavitelj kljub prejemu identifikacijske številke za namene DDV kupca, obračunal in poročal DDV nepravilno prek posebne ureditve OSS, ki velja samo za dobave blaga na daljavo in storitve, ki se opravijo končnim potrošnikom?
- 33. Davčni zavezanec se bo prijavil v posebno unijsko ureditev OSS, in sicer za dobave blaga na daljavo. Ali mora v tem primeru v splošnem obračunu, podatke o prodaji blaga na daljavo vpisati tudi v polje 13 obrazca DDV-O?
- 34. V drugi državi članici opravljam oproščene storitve in dobave blaga končnim potrošnikom. Ali se navedene transakcije tudi poročajo prek sistema VEM?
- 35. S 1. 7. 2021 sem vključen v posebno ureditev VEM, pred tem sem bil identificiran za namene DDV v drugi državi članici zaradi preseženega praga pri prodaji blaga na daljavo. Ali moram predložiti obrazec DDV-PD, če sem vključen v posebno ureditev VEM. Ali moram predložiti tudi obrazec DDV-TBE?
- 36. DZ s sedežem v Sloveniji, ima v Franciji stalno poslovno enoto, iz katere opravlja dobave končnim potrošnikom v Franciji. Ali so dobave končnim potrošnikom v Franciji iz njihove stalne poslovne enote v Franciji, vključene v VEM? Kako je z dobavo blaga na daljavo, ki se iz Slovenije opravi končnim potrošnikom v Franciji?
- 37. DZ s sedežem v Sloveniji, ima v Avstriji stalno poslovno enoto, iz katere opravlja storitve končnim potrošnikom v Avstriji. Ali so opravljene storitve končnim potrošnikom v Avstriji iz njihove stalne poslovne enote v Avstriji, vključene v VEM? Kako je s storitvami, ki se iz Slovenije opravijo končnim potrošnikom v Avstriji, kjer ima DZ stalno poslovno enoto?
- 38. Ali se lahko obveznost za plačilo DDV po posebni ureditvi VEM pobota s presežkom DDV, izkazanim na obračunu DDV v splošni ureditvi?
- 39. Ali se rok za predložitev posebnega obračuna DDV pri posebni ureditvi VEM in rok za plačilo prestavi, če se izteče na nedelovni dan?
- 40. Tujega davčnega zavezanca, ki je pri nas identificiran za namene DDV zaradi prodaj blaga na daljavo in ni vključen v posebno ureditev VEM zanima, kako je z davčnim potrjevanjem računov, glede na to, da je v 1. točki drugega odstavka 3. člena ZDavPR, ki ureja izjemo od obveznosti davčnega potrjevanja računov, naveden limit 35.000 evrov.
- 41. Opredelitev gotovinskega in negotovinskega plačevanja računov in fiskalizacija računov pri e-trgovanju.
- 42. Kaj lahko stori tuj davčni zavezanec, ki bi že takoj po uveljavitvi novosti v zvezi s posebnimi ureditvami VEM s 1. 7. 2021 ali pa celo že prej, moral plačevati DDV v Sloveniji, vendar se pri nas ni identificiral za namene DDV, niti se ni pravočasno vključil v posebno ureditev VEM?
- 43. Kako je z vračilom plačanega DDV davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji, ki se ni pravočasno vključil v posebno ureditev VEM oziroma se ni identificiral za namene DDV v državi članici potrošnje ter je od navedenih transakcij napačno obračunal DDV v Sloveniji?
- 44. Ali so dobave blaga v skladišče v drugo državo članico, kjer ima DZ tudi identifikacijsko številko in iz katerega nato opravlja dobave blaga na daljavo končnim potrošnikom, predmet posebne ureditve skladiščenja na odpoklic, ali mora od teh dobav v tej državi članici opraviti samoobdavčitev?
-
Priloge
|
Pripravljam vsebine ... |
|
EkspertRFR | www.ekspertrfr.si
Datum tiskanja: 01. 01. 2020
Spletni naslov: https://www.ekspertrfr.si/dokument/21712
Custom static header
TEST lorem ipsum
Right side
Lorem ipsum is simply dummy text
Custom footer